Istra, ravno tako Funtana, se lahko pohvalita z izvrstnimi vini tega podnebja. V vinskih goricah Istre bele sorte predstavljajo okoli 70% sortimenta.

Med njimi je 90% bele istrske Malvazije.

Tukaj je še beli  in sivi pinot, sauvignon in chardonnay, a od črnih vin: teran, borgonja, merlot, refošk in cabernet ter roza hrvatica.

Med desertnimi vini so poznani sladka malvazija in muškat (rdeči in beli), v zadnjem času pa je vse večji izbor kvalitetnih lokalnih penin.

Teran je udomačena sorta tega področja ter spada v priporočeno sorto v vseh istrskih vinskih goricah.

Muškat ruža je avtohtona poreška in istrska sorta, ki je bila nekoč zelo razširjena v Istri in od katere so proizvajali zelo poznano in kvalitetno desertno vino. Zaradi slabše rodnosti so to sorto popolnoma zapostavili. Zadnja leta so spet začeli s širjenjem te sorte vinske trte.

Hrvatica črna je najverjetneje istrski endem. Na to kaže vzporedna analiza z nekaterimi drugimi podobnimi sortami, tako hrvatica črna ni ista sorta kot croattina v Italiji. đŒeprav je uvrščena med priporočene sorte vinske trte v vseh vinskih goricah podregije Istre in Hrvaškega primorja, je malo zastopana sorta v sortimentu. Primerna je za proizvodnjo vina rosé.

Vsako dobro istrsko vino gre k dobri istrski jedi:

• z ovčjem sirom prija cabernet
• pinot bo obogatil okus rakovice in fuži s tartufi
• žvarcet iz kokoši, mineštra in riba na roštilju prija z istrsko malvazijo
• kokoš pod peko (pod pokrovom, na katerem je žerjavica) in brodet gresta z borgonjo
• merlot ima rad družbo ombola na žaru in zajca z njoki
• po istrskem pršutu in klobasi pijemo teran
• ob slašcicah – fritulah (miške), kroštulah (krhki flancati), cukerančić-ih, povetici, pandišpanju, štrudlu, pinci – muškat.

Kot domačini, če dovolite, predlagamo takšen vrstni red: za predjed: istrski pršut in ovčji sir, mineštra z bobićima (mlada koruza), kot glavno jed: fuži z malo kuhanega kislega zelja ali njoki  z žvarcetom ter za konec palačinke v žavajonu (sladkan stepen jajčni rumenjak). Vrstni red ribjih jedi pa naj bo: nekaj kamenic, buzara s školjkam, orada ali brancin na roštilju in nekaj škampov na žaru.

Za vina smo rekli že vse, razen: poizkusite ali vam bo prijala istrska supa. V slast!

Istrska rakija

Istrska rakija (istrsko žganje) je alkoholna žgana pijača, ki se pridobiva s kuhanjem vinskih tropin. Pri kuhanju se v kotel dodajo razne aromatične rastline, jagode rdeče smreke, rožmarin, vinska rutica, pelin, kutina in drugo. Najbolj poznana je rakija z rudo (vinska rutica).

Istrski zgodovinski obrisi

V Istri je kultura vinske trte poznana še iz antike.

Vinska trta verjetno izvira s področja med đŒrnim in Kaspijskim morjem. Od tukaj se je širila v razne smeri. V Grčiji so vzgajali vinsko trto že 1500 let pred Kristusom, a iz Grčije se je kultura vzgajanja vinske trte razširila v Italijo in na naš del jadranske obale, približno 500 let pred Kristusom.

Najstarejši dokazi vzgoje vinske trte in proizvodnje vina na področju Republike Hrvaške so prav v Istri. Dokaze o tem najdemo v Raški dolini, kjer obstaja uvala Kalavojna, kar v grškem jeziku pomeni dobro vino (kala-dobro, oenos-vino).

V Raško dolino so vinsko trto prinesli Feničani. Od Feničanov so kulturo vinske trte prevzeli Histri, ilirsko pleme, ki je živelo na področju Istre in po katerem je Istra dobila ime. Rimljani, ki so podjarmili Histre od 179. – 178. leta pred Kristusom, so tukaj našli razvito vinogradništvo in vinarstvo.

Na področju Istre se nahajajo mnogi arheološki izkopi, v katerih so najdeni v kamnu vklesani motivi vinske trte, ostanki mlina, preše, posod za vino itd.