Župna crkva Svetog Bernarda

• Stavba z eno ladjo z zakristijo je bila zgrajena 1621. leta, podaljšana 1941. in obnovljena 1988. leta. Njen zvonik je iz 17.st, obnovljen 1200, visok  34 metrov.
  Cerkev je dal zgraditi Bernardo Borisi .V njej je tudi pokopan. Na njegovi nadgrobni plošči je grb te plemiške družine. Z a oltarjem  na steni je dragocena slika na platnu, ki predstavlja Mater božjo z detetom in svetniki.
  Slika je najbolj pomembna umetnina v Funtani. Nadavno je bila temeljito revstaurirana. Na sliki su vidna dva različna sloga: gornji, statični prizor Matere božje z detetom pripada renesansi, spodnji s svetniki pa baroku. Avtor je neznan.
  Na levem bočnem oltarju je slika Matere Božje z Detetom, sv. Dominikom in sv. Katarino, imenovana tudi Mati Božja s sveto kronico. To olje na platnu, neznanega avtorja, je nastalo v začetku 17.st. v stilu zgodnjega venecijanskega baroka. Na oltar je postavljena po rekonstrukciji 1994. leta.
  Na desnem bočnem oltarju je slika sv. Alojzija Stepinca, kardinala in zagrebšekega nadškofa (1898-1960), znanega po celom svetu po hrabrosti in komunistični obsodbi. To olje na platnu je delo Vladimira Pavlišina. Slika je blagosovljena 1999. leta.
  Nad vhodom je oder z orglami, zgrajen 1878., dar vernikov Werner Lenz iz Weinheima iz Nemčije. 

Kaštel-trdnjava

• Dvorec-utvrdba v Funtani je zaščiten kulturni spomenik. Zgradil ga je pa na zvpetini „štiri  milje od Poreča in dve milji od Vrsarja“ leta 1610 Bernardo Borisi, kakor to izpričuje latinsko besedilo nad vhodom:
  V tebe gospod sem zaupel,
  1610. zgradil plemić Bernardo Borisi
  iz znamenite dukljanske in barske
  družine Borisi
  Kaštel je trdnjava z renesančnimi značilnostima in v času baroka na novo oblikovanimi okeanskim odprtinama.
  Kaštel je prva zgrajena arhitektura v Funtani. Okrog njega se je začelo razvijati mesto.
  Zgodovinarji dopuščaju možnost, da je na mestu, kjer sedaj stoji Kaštel, že stala poznosrednjeveška arhitektura. Ta utrdba je bila tekom zgodovine važna strateška točka v mejah, ki so določale področje Pule in poreških škofov. Notrajnost Kaštela ni na ogled.

Cerkvica Svete Lucije

• Cerkvica sv. Lucije ob glavni cesti je bila zgrajena 1750. leta. Na prednji strani ima majhen zvonik, vendar brez zvona. Cerkvica je privatna last in ni na ogled.
  V njej se mašuje le priložnostna maša na praznik Svete Lucije.

Cerkvica Blažene Device Marije Milostne

• Cerkvica Blažene Device Marije Milostne je stara srednjeveška cerkev, ki se nahaja v Perilih pri severnem vhodu v Funtano. Ob njej se je do začetka 20. stoletja nahajalo mestno pokopališče.
  Strokovnjaki domnevajo, da bi lahko bila cerkvica stara tudi več kot tisoč let, o čemer pričajo sledi, ki so bile najdene med nedavnimi raziskovanji in obnovo. Osrednji del je verjetno romanski, morda celo starejši, vendar je bil v kasnejših stoletjih večkrat nadgrajen. Izgrajena je bila tudi nova sprednja stran, v njej pa so bili najdeni priprošnji grafiti mljetskih ladij – slike ladjic, ki so jih mornarji izpraskali v zidovih in molili Sveto mati za varno plovbo ali kot zahvalo za izpolnjeno obljubo.
  V notranjosti so grobnice iz 17. in 18. stoletja. Cerkvica je bila obnovljena leta 1998.

Cerkvica Gospe Karmelske

• Baročna cerkvica Gospe Karmelske se nahaja na današnjem pokopališču v Funtani. Zgrajena je bila v prvi polovici 17. stoletja, obnovljena pa leta 1907 v času avstrijskih oblasti. Istega leta je bilo opuščeno staro pokopališče v Perilih, novo pa oblikovano prav okoli cerkvice Gospe Karmelske. Zanimivo je omeniti, da se Sveta Marija Karmelska v sakralni umetnosti prikazuje z rožnim vencem v roki – iz dna rožnega venca ne visi križ, ampak škatlica in molilnik.

Vodni izviri

• Pri Funtani, po katerih je naselje dobilo ime, so tik ob morju in na nivoju morske gladine. Kljub temu pa je v njih čista, pitna voda. Izvire so do nedavnega uporabljali prebivalci okolice Porečja in notranjosti Istre, saj nikoli ne presahnejo.
  Vodo so od tukaj tovorili z vprežnimi vozovi.
  Od teh izvirov je v davnini po vodovodu, delno zgrajenem pod zemljo in v tunelu, voda prihajala do velike in razkošne vile na rtu Zorna v Zeleni laguni. Arheologi pravijo, da je del tedanjega vodovoda še danes viden.
  Vila je bila zgrajena v 2. stoletju in je imela dva peristila in razkošne terme. Pomol pristanišča niso uporabljali samo prebivalci vile, temveč so ga uporabljali tudi za oskrbo ladij z vodo.
  Tu je bila vodovodna postaja  z bazeni, katere so polnili s slatko vodo  iz Funtane. Ladje namreč niso mogle pristajati v Funtani zaradi plitvine ob izvirih.
  V Funtani ima eden od izvirov ime Perila, ker so ob njem Funtanjanke prale perilo.